> &tdm; ponuja grafičen vmesnik, ki omogoča prijavo v sistem. Pozove za prijavo (uporabniško ime) in geslo, avtenticira uporabnika in sistem, da požene sejo. &tdm; je zamenjava za <application
>" ki se lahko uporablja za prikaz statične slike ali analogne ure.</para
></listitem
> <listitem
><para
>(Opcijsko) sliko za vsakega uporabnika (na primer digitalizirano fotografijo). Klik na sliko je enakovreden vnosu asociiranega uporabniškega imena v polje "<guilabel
>Prijava:</guilabel
>". (Ta možnost je posnemanje prijavnega okna na IRIX-u).</para
>" ki potrdi kombinacijo uporabniško ime/geslo in prične z zagonom seje izbranega tipa.</para
></listitem
> <listitem
><para
>Gumb "<guibutton
>Prekliči</guibutton
>" ki pobriše besedilo iz polja "<guilabel
>Prijava:</guilabel
>" in "<guilabel
>Pass</guilabel
>".</para
></listitem
> <listitem
><para
>(Opcijsko) gumb "<guibutton
>Zaustavitev sistema</guibutton
>" ki prikaže pogovorno okno "<guibutton
>Zaustavitev sistema</guibutton
>".</para
></listitem
> </itemizedlist>
<para
>Pogovorno okno "<guilabel
>Zaustavitev sistema</guilabel
>" prikaže nabor izbirnih gumbov, ki omogočajo izbiro ene izmed naslednjih možnosti:</para>
<variablelist
> <varlistentry
> <term
>Shutdown</term
> <listitem
><para
>Zaustavi sistem na nadzorovan način, da bo pripravljen na izklop energije.</para
></listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Restart</term
> <listitem
><para
>Zaustavi sistem in ponovno zaženi sistem. Za sisteme, ki uporabljajo<application
>Lilo</application
>, opcijsko spustno polje omogoča izbiro določenega jedra operacijskega sistema, ki se bo uporabilo za zagon.</para
></listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Restart X Server</term
> <listitem
><para
>Zaustavi in ponovno poženi strežnik X. Tipično rabite to opcijo, če ste na kakšen način spremenili vaše nastavitve X11.</para
></listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Console Mode</term
> <listitem
><para
>Zaustavi strežnik X in povrni istem v konzolni način. To je doseženo s postavitvijo sistema v run-level 3. Tipično bi rabil sistemski upravitelj to možnost preden bi nadgradil ali prenastavil programsko opremo za X11.</para
></listitem
> </varlistentry
> </variablelist>
<para
>Pritisk na gumb "<guibutton
>V redu</guibutton
>" izvede izbrano dejanje; pritisk na gumb "<guibutton
>Naslednje poglavje razlaga, kako nastaviti &tdm;. Nadaljna poglavja opisujejo, kako nastaviti vaš sistem, da boste lahko uporabljali &tdm;, kako izgraditi in namestiti &tdm; iz izvorne kode in kako izvedeti več o &tdm; in projektu KDE.</para
>To poglavje predvideva da je &tdm; že postavljen in teče v vašem sistemu in da preprosto hočete le spremeniti njegovo obnašanje. Če je vaš problem resnejši, potem preskočite v naslednja poglavja. </para
>Ko se &tdm; zažene, prebere svojo nastavitveno datoteko <filename
>tdmrc</filename
>. Ker mora biti &tdm; pognan preden je katerikoli uporabnik prijavljen, ni povezana z nobenim uporabnikom. Tako ni mogoče imeti za uporabnika specifične datoteke <filename
>) si lahko ogledate in z njenim urejevanjem nastavite &tdm;. Alternativno lahko uporabite grafično nastavitveno orodje, ki ga ponuja nadzorno središče KDE (pod<menuchoice
>. Uporabniki, ki so prikazani, so tisti, ki imajo realno ime poleg svojega prijavnega imena, domač (home) imenik in privzeto lupino - ostali so preskočeni. &tdm; bo pogledal v<filename
>, da pretvorite vse vaše slike na isto velikost. Velikost 64x64 bi morala ponujati dovolj veliko ločljivost in ustreza privzetim ikonam. Zadnja dva programa se lahko uporabita tudi za pretvorbo slik iz različnih formatov v png.</para
></listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><parameter
>NoUsers</parameter
></term
> <listitem
><para
>Z vejico ločen seznam uporabnikov, ki ne bodo prikazani. Uporabite jo za za filtriranje "psevdo uporabnikov", kot sta <literal
>sync</literal
> in<literal
>shutdown</literal
> iz pogleda uporabnikov.</para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><parameter
>SortUsers</parameter
></term
> <listitem
><para
>Če je postavljen na "<option
>0</option
>", je seznam uporabnikov prikazan v vrstnem redu, kot je bil prebran. Privzet je urejen prikaz uporabnikov.</para
>Ta razdelek je zastarel. V prejšnji različici &tdm; se je lahko uporabil za nadzor ozadja pred prijavo. Grafični nastavitveni program za &tdm; bo morda še vedno generiral ta razdelek, vendar ga &tdm; ignorira.</para>
>nakazuje kodni nabor, ki naj se uporabi (privzeto: <option
>iso-8859-1</option
>; za slovenščino bi to bil <option
>iso-8859-2</option
>).</para
></listitem
> </varlistentry
> </variablelist>
<note
><para
>Če spremenite ključe, vso besedilo pogovornih oken pa ostane v angleščini, to nakazuje, da na vašem sistemu verjetno nimate nameščenih prevodov.</para
></note>
</sect1>
<sect1 id="Lilo">
<title
><application
>Lilo</application
></title
>
<para
><application
>Lilo</application
> (Linux Loader) upravljalnik zagona (boot manager), ki se pogosto uporablja na sistemih GNU/Linux. Lilo je izdatno dokumentiran (za začetek poglejtev <ulink url="man:lilo"
>man lilo</ulink
>). Ta razdelek nastavi mehanizme za ponoven zagon sistema z uporabo <application
>Lilo</application
>. Ključi so:</para>
<screen>
Lilo
LiloCommand
LiloMap
</screen>
<para
>Kratek opis ključev: </para>
<variablelist
> <varlistentry
> <term
><parameter
>Lilo</parameter
></term
> <listitem
><para
>Nadzoruje, ali naj je <application
>Lilo</application
> uporabljen za ponoven zagon sistema (privzeto: <option
>FALSE</option
>). Kadar je ta ključ postavljen na<option
>TRUE</option
>, pogovorno okno "Zaustavitev sistema" vsebuje dodatno spustno polje poleg izbirnega gumba "Ponoven zagon". Spustno polje vam omogoča izbiro jedra, ki se uporabi pri zagonu sistema. Seznam je ustvarjen s pregledom map datoteke Lilo.</para
></listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><parameter
>LiloCommand</parameter
></term
> <listitem
> <para
>Lokacijo izvedljive datoteke <application
>Lilo</application
> (privzeto: <filename
>/sbin/lilo</filename
>).</para
></listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><parameter
>LiloMap</parameter
></term
> <listitem
><para
>Lokacija map datoteke <application
>Lilo</application
>. Datoteko map vzdržuje <application
>Lilo</application
> in vsebuje seznam jeder (različic operacijskega sistema) za zagon (privzeto: <filename
>To poglavje predpostavlja, da je vaš sistem že nastavljen tako, da omogoča zagon sistema X Winow in da ga morate prenastaviti le toliko, da omogoča grafično prijavo.</para>
>Osnovna stvar, ki določa, ali se zagon vašega računalnika konča v konzolnem načinu ali pa grafični prijavi je privzet runlevel. Runlevel je postavljen s programom <application
><ulink url="man:init"
>/sbin/init</ulink
></application
>, pod nadzorom nastavitvene datoteke <filename
>/etc/inittab</filename
>. Privzeti nivoji (runleveli), ki se uporabljajo na različnih sistemih Unix (in različnih distribucijah Linux-a) variirajo, vendar pa bi morali, če pogledate v <filename
>/etc/inittab</filename
>, na začetku videti nekaj takega:</para>
<screen
># Default runlevel. The runlevels used by RHS are:
# 0 - halt (Do NOT set initdefault to this)
# 1 - Single user mode
# 2 - Multiuser, without NFS
# 3 - Full multiuser mode
# 4 - unused
# 5 - X11
# 6 - reboot (Do NOT set initdefault to this)
id:3:initdefault:
</screen>
<para
>Vse razen zadnje vrstice je komentar. Komentarji kažejo, da se runlevel 5 uporablja za X11 in da je runlevel 3 uporabljen za večuporabniški način brez X11 (konzolni način). Zadnja vrstica določa, daje privzet runlevel na sistemu 3 (konzolni način). Če vaš sistem trenutno uporablja grafično prijavo (na primer z uporabo <application
>xdm</application
>), bo njegov runlevel ustrezal tistemu, ki je določen za X11.</para>
<para
>Runlevel z grafično prijavo (<application
>xdm</application
>) za nekatere pogostejše distribucije Linuxa:</para>
<itemizedlist
> <listitem
><para
>5 za Red Hat 3.x in novejši ter za Mandrake</para
>Prvi korak pri nastavljanju sistema je, da se prepričate, če se da &tdm; pognati iz ukazne vrstice. Ko to enkrat deluje, lahko spremenite vašo sistemsko nastavitev tako, da se &tdm; samodejno zažene vsakič, ko ponovno poženete sistem.</para>
>Če se pojavi prijavno okno &tdm; se se lahko prijavite, pote gre vse kot po maslu. Glavna stvar, ki lahko gre tukaj narobe je, da sprotni povezovalnik (runtime linker) morda ne bo našel deljenih knjižnic Qt in KDE. Če imate binarno distribucijo knjižnic KDE, potem preverite, da je &tdm;nameščen tam, kjer knjižnice mislijo, da je nameščen KDE (običajno <filename
>, ki je nastavljena, da izbere iz množice različnih upravljalnikov prikaza (prijave), vključno s &tdm;. Preverite, da so vse poti za vašo namestitev pravilne.</para
>" morate določiti vašemu sistemu ustrezen runlevel za zagon X11.</para>
<para
>Končni korak je urejanje vnosa <parameter
>initdefault</parameter
>v <filename
>/etc/inittab</filename
> za določitev ustreznega nivoja (runlevela) za X11.</para>
<warning
><para
>Preden izvedete to spremembo, se prepričajte, da lahko vaš sistem ponovno zaženete, če se pojavi težava. To lahko storite s pomočjo "rešilne" diskete, ki jo ponuja vaša distribucija ali pa posebej zasnovane "rešilne" diskete, kot je <literal
>Če je ta korak neuspešen, je najverjetneje težava v tem, da se okolje, ki se uporablja ob zagonu, razlikuje od okolja, ki ste ga uporabili ob testiranju v ukazni vrstici. Preverite datoteke, kot so <filename
>/etc/X11/xdm/Xsetup_0</filename
> (in vse skripte, ki jih pokliče), da zagotovite, da vaša pot ni bila spremenjena brez vaše vednosti. Če želite usposobiti dve različici KDE za sobivanje, bodite posebej previdni, da so nastavitve, ki jih uporabljate za spremenljivki <envar
>PATH</envar
> in <envar
>LD_LIBRARY_PATH</envar
> konsistentne in da jih zagonske skripten e kakorkoli povozijo.</para>
>", ki omogoča izbiro okenskega upravljalnika za sejo. To poglavje opisuje spremembe, ki jih morate izvesti v vaših nastavitvenih datotekah, da je ta možnost podprta.</para>
<para
>Možnosti, ki se pojavijo v spustnem polju "<guilabel
>. Tip seje, ki ga izberete je podan kot argument ukazne vrstice. (<filename
>Xsession</filename
> lahko najdete v <filename
>/etc/X11/xdm/</filename
> za Redhat in Mandrake ter v <filename
>/usr/X11R6/lib/X11/xdm/</filename
> za S.u.S.E.). Če razhroščujete, vam bo morda v pomoč, če dodate v <filename
>Xsession</filename
> to vrstico:</para>
<screen
>echo "$0 || $1 || $2"
> $HOME/.Xsession_args </screen>
<para
>Kako nadaljujete, je sedaj odvisno od tega, kako vaš sistem zažene okenske upravljalnike.Tu obstajata dva različna pristopa, z zgledi sprememb, ki jih morate izvesti:</para>
<itemizedlist
> <listitem
><para
>Okenski upravljalnik je zagnan z ukazi znotraj <filename
>Xsession</filename
>. V tem primeru lahko dodate stavek 'case', da poženete ustrezen okenski upravljalnik. Ta pristop uporablja Linux Mandrake; tu je izvleček iz datoteke <filename
>&tdm; je del projekta KDE. Raznovrstne komponente so razdeljenev razdelke, imenovane paketi. &tdm; je del paketa imenovanega tdebase. Izvorno kodo KDE lahko dobite z različnih Linux in BSD distribucij ali z nalaganjem z <ulink url="http://www.kde.org"
> ali njegovih zrcal. Če imate zastarelo drevo izvorne kode lahko uporabite KDE cvsup strežnike, da jihosvežite z uporabo minimalne pasovne širine omrežja. </para>
>Preden izgradite tdebase, morate imeti zgrajene in nameščene (v tem vrstnem redu) qt knjižnico različice 2 ter KDE pakete kde-qt-addon, tdesupport intdelibs.</para>
>Da lahko zgradite karkoli od zgoraj naštetega, morate imeti nameščen sistem X Window skupaj s C++ prevajalnikom in GNU konfiguracijskimi orodji <application
>configure</application
>, <application
>automake</application
> in <application
>autoconf</application
>.</para>
<para
>Če so se vam zazdeli zadnji odstavki kot nek tuj jezik, potem ste zašli v napačen del tega priročnika ali pa se boste veliko naučili.</para>
>Če ste uspeli zadovoljiti vsem tem zahtevam, potem verjetno ne bi smeli imeti težav z izgradnjo in namestitvijo tdebase. &tdm; je nameščen v vaš "<filename
